Danes  strehe imenujemo tudi kapa hiše ali objekta, ki je z njo pokrit. 

Streha je najvažnejši del hiše ali objekta, saj preprečuje vlaženje in propadanje sten in ostrešja ob slabem vremenu.  Dežu, snegu in ostalim meteorološkim padavinam  je s kvalitetno ter pravilno izvedeno streho potrebno preprečiti, da vplivajo na ostrešje ter zidove objekta. 

Strehe se formirajo in načrtujejo glede na okolje v katero je stavba umeščena. To okolje je povezano z zgodovinskimi danostmi, časom gradnje soseske in arhitektonsko obliko.  Zato se mora vsaka nova gradnja tem zakonitostim okolja v katerem nastaja tudi prilagoditi.

Strehe na objektih so danes  različne po obliki, po materialih , vse strehe pa se morajo skladati z okoljem in predvsem ostalimi strehami.  Ne samo oblika, tudi usklajenost z materiali je v določenih  mestih (Ptuj), soseskah in okrajih – usklajena!  Gradnje ad – hoc (na pamet) danes niso dovoljene. 

Izvedba streh se razlikuje od naselja do naselja in od tipične gradnje v vsakem od naselij.

Tako poznamo starejše gradnje, kjer prevladuje opečna strešna kritina (iz bobrovca), ki pa zahteva močno ostrešje (rušt), ki nosi  tudi do 82 kg strehe na kvadratni meter.  V stara mestna jedra spada opečna kritina, ki ima tudi izredno dolgo dobo trajanja.

Blokovska naselja  ter večji objekti, kot so šole, vrtci ter objekti splošnega pomena, se v današnjih časih pokrivajo predvsem z ravnimi strehami. Te so lahko pokrite le s folijo ali folijo s prodcem.  Ponekod pa so tudi tovrstne strehe ozelenili. 

Smiselnost tovrstnih streh na večjih objektih je pridobivanje prostora v mestnih naseljih.